Avtor:Mateja Kržan
DEJSTVA
Glede na kazalnike blaginje posameznika, razkrite v študiji OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), je zdravje ljudi eden najbolj cenjenih kriterijev kvalitete življenja ljudi. Raziskave v mnogih državah so pokazale, da ljudje svoje zdravstveno stanje skupaj z delovnimi mesti postavljajo na vrh lestvice krtierijev za oceno kvalitete življenja. Zdravstveno stanje ljudi je samo po sebi pomembno, a vključuje tudi druge vidike dobrega počutja, na primer dobro službo in dober dohodek, možnost prostovoljnega sodelovanja kot državljana, druženje z drugimi, obiskovanje šole in dostop do izobraževanja odraslih. Pri obravnavi teh kazalnikov lahko domnevamo, da je zdravo delovno okolje eden pomembnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje zaposlenih. Študije v zadnjih letih so pokazale, da je izjemno povečanje kroničnih bolezni v veliki meri odvisno od okolja in čustvenih vzorcev posameznika, ki se odziva na to okolje. Dejstvo, da se genski material skozi življenje človeka ne spreminja, ampak se spreminja skozi več generacij, lahko dokaže tudi, da je okolje pomembnejši dejavnik kot genska zasnova posameznika, kar je lahko tudi posledica sprememb v okolju. Mate Gabor, avtor knjige Ko telo reče ne, nedavno prevedene v slovenski jezik, razpravlja o tej posebni temi v zvezi z zgodnjimi otroškimi travmami in vzrokih za vse oblike zasvojenosti. Ali lahko najdemo kakšno povezavo med zdravimi delovnimi mesti in zdravstvenimi razmerami delovno aktivnega prebivalstva?
ZAPOSLENI – ČLOVEK RAZUMA?
Eden najslavnejših slovenskih antropologov, profesor dr. Anton Trstenjak je večkrat dejal, da človek edino bitje v naravi, ki išče svoj smisel. Kakšne zvezo ima ta predpostavka z delovnim okoljem? Ugotovitve študije z naslovom „Krajši delovni teden: radikalen in pragmatičen pristop“, ki jo je izvedla skupina v okviru projekta Avtonomija za kampanjo, ki se je zavzemala za 4-dnevni teden, kažejo, da naj bi ljudje leta 2020 delali bistveno manj kot leta 1999. To bi bilo mogoče na podlagi razvoja novih tehnologij, ki omogoča hitrejšo komunikacijo in avtomatizacijo v proizvodnji, kar pomeni, da bi zaposleni v povprečju delal s krajšim delovnim časom in bi opravljal enako količino nalog kot prej, le da bi za to porabil manj časa. Seveda pod predpostavko, da bi plačilo za njegovo delo še vedno ostalo na enakem nivoju. Postavlja se vprašanje: Zakaj danes ni javnih razprav o možnosti krajšega delovnega tedna?
REALNOST ALI SANJE – KRAJŠI DELOVNI TEDEN ZA BOLJŠE ZDRAVJE ZAPOSLENIH?
V večini primerov so slovenski delodajalci prepričani, da bi moral delavec s polnim delovnim časom delati vsaj 8 ur, čeprav nekatera slovenska podjetja, kot je DONAR d. o. o., proizvajalec pohištva, ocenjuje, da obvezni 40-urni delovni teden ni smiseln ukrep, ki bi izboljšal učinkovitost delavcev in pomagal povečati dobiček podjetja. Če pogledamo na izkušnje iz preteklosti, so se spremembe delovnega časa dogajale že od začetkov industrializacije. Druge študije kažejo, da se danes z uvedbo digitalizacije kopiči vse več dela, kar ni logično, saj bi morala avtomatizirana računalniška obdelava podatkov obseg dela bistveno zmanjšati, ne pa povečati. Neprekinjeno pisanje dolgih sporočil sodelavcem ali podrejenim na primer ne prispeva k boljši komunikaciji med zaposlenimi niti k boljši učinkovitosti na zaposlenega, saj je v nasprotju z osnovno paradigmo osebe, ki si prizadeva za ustvarjalno in smiselno delo. Danes je “nesmiselno” delo umetno ustvarjeno, še posebej to velja za javni sektor, da bi zaposlenemu, ki je plačan 40 ur na teden, zagotovili ustrezno obremenitev. V nekaterih evropskih državah je delovni čas že krajši od 40 ur na teden, na primer v Franciji mora delavec delati 37,3 ure, v Avstriji 36,5 ure, na Švedskem 36,4 ure, zato skrajšanje delovnega časa ni izum v smislu socialnega eksperimenta.
VPLIV DOLŽINE DELOVNEGA TEDNA NA ZDRAVJE ZAPOSLENIH
Vir: Zgodovinski prikaz trenda povprečnih letno opravljenih ur (De Spiegelaere & Piasna, 2017, str. 12; Huberman in Minns, 2007), omenjena v študiji: Krajši delovni teden: radikalen in pragmatičen predlog, objavljeno 2019 avtor: © Autonomy, Autonomy Research Ltd.)
Kaj ima urnik dela v povezavi z zdravjem zaposlenih? V dobi digitalizacije se je pretežno ročno delo spremenilo v pretežno umsko in sedeče delo. Kakšne so posledice za duševno zdravje, ko zaposleni 8 ur sedi in bulji v računalniški zaslon? V večini primerov se po določenem obdobju pojavijo kronične bolečine v vratu, hrbtu ter zgornjih in spodnjih okončinah. Zakaj se telo tako odziva na mirujoči položaj 8 ur? Odgovor je preprost. Telo je ustvarjeno za gibanje, um je ustvarjen za reševanje izzivov in zanimivih nalog, ob predpostavki, da so zagotovljene osnovne biološke potrebe npr. hrana in voda ter očitno potreba po čustveni varnosti, ki idejam omogoča razvoj in spoprijemanje z novimi izzivi.
STARI MENEDŽERJI, NOVI VODITELJI
Po mnenju Travisa Bradberryja, soavtorja knjige Čustvena inteligenca, obstaja velika razlika med dvema načinoma vodenja: starim slogom vodenja in novim slogom vodenja. Pri vodenju na star način oziroma menedžiranju ne more priti do razvoja ali presežkov, ne do pravega dobička, če le ohranja navidezno podobo, dolgoročno pa pomeni stagnacijo podjetja ali ustanove. V trenutnih razmerah lahko opazimo pomanjkanje vodij oziroma novih načinov vodstva. Kako lahko dober vodja ustvari pogoje za rast zdravega delovnega okolja, kakšna je njegova vloga? V prvi vrsti mora biti oseba pri vodenju osebnostno zrela in odprta za spremembe ter izjemna v komunikaciji, predvsem pa mora spoštovati vsakega posameznika v ekipi, poznati ga mora osebno, poznati mora njegovo delo in mu zagotoviti vsa orodja in pomoč, ki mu bodo pomagala doseči boljše rezultate. Uspešno delo za zaposlenega pomeni uspeh, ki poveča njegovo samozavest in ga motivira, da sledi tako profesionalnemu kot tudi osebnostnemu razvoju. Skratka, vodja podjetja ali ustanove mora s svojim zgledom postaviti visoke standarde za delo in dobro počutje vsakega posameznika v kolektivu. V zadnjem desetletju se je v Sloveniji pojavila posebna situacija, ki jo je dokaj težko dojeti, namreč delovna okolja, v katerih so zaposleni na bolniški, naraščajo, zlasti zaradi kroničnih in duševnih zdravstvenih stanj. Te odsotnosti so večinoma posledica stresa in diskriminacije na delovnem mestu. Posledično se močno povečuje pritisk na zdravstvene in pokojninske sklade.
ODLOČITEV ZA SPREMEMBO
Če se vrnemo na izhodišče, je ključno vprašanje, zakaj število bolnikov, ki trpijo zaradi novih bolezni na delovnem mestu, ki se pojavljajo zaradi stresa, preobremenjenosti in drugih vrst nasilja na delovnem mestu, v zadnjih letih tako hitro narašča? Nedvomno se prebivalstvo stara in se upokojitvena starost prelaga, vendar je po moji oceni kjučno to, da so delovna okolja postala škodljiva in škodujejo zdravju ljudi. Toksična delovna okolja so pravzaprav okolja, ki v človeških možganih ne sprožijo endorfinov, dopamina, oksitocina in serotonina, temveč sproščajo sproščanje hormonov, kot sta adrenalin in kortizol, kar pomeni, da je človeško telo izpostavljeno 8-urnemu prhanju s hormoni, ki škodijo zdravju ljudi, če so predolgo izpostavljeni temu znanjemu dejavniku. Če to situacijo opišemo bolj natančno je v primeru, da je vodilna oseba zgolj menedžer z nerazvito osebnostjo (vključno s čustveno inteligenco) in ne vodja, zaposleni pa mora z njim komunicirati in komunicirati 8 ur na dan, to vir ekstremnega stresa. Čeprav to morda na prvi pogled ni očitno, vendar je takšno delovno mesto nevarno območje za zaposlenega, saj ga ogroža potiho in sicer tako, da pri človeku sproža kemične reakcije, ki niso koristne za njegovo zdravje, tako fizično kot duševno. Če se oseba, ki je izpostavljena takšnemu delovnemu okolju, ne more umakniti iz okolice ali se nima možnosti bojevati, potem to povzroči še večji konflikt za telo, saj se na negativno hormonsko poplavo ne more odzvati na način, ki je zapisan v njegovih genih. Tretjič, najmanj ugodna rešitev za človekovo zdravje je potlačitev. Ta izbira je najmanj ugodna, ker ima človek v telesu nenehno visoke ravni stresnih hormonov, vendar hormonov ne sprošča in hkrati ne sprošč svojega telesa. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 60-70% zaposlenih v razvitih državah pravi, da s sedanjo službo niso zadovoljni. To seveda kaže, da imajo težave s svojim verjetno toksičnim delovnim okoljem ne le slovenski zaposleni, ampak tudi večina zaposlenih v razvitem svetu. Zdravje zaposlenih, ki v večini primerov ne morejo “pobegniti” ali nimajo možnosti za “boj”, vpliva tudi na širše družbeno okolje. Stres in potlačitev, ki ju doživljajo zaposleni na delovnem mestu, se prenaša v druge družbene kroge, na primer v družine, kar potrjujejo podatki o vse večjem številu ločenih družin in enostarševskih družin in so pogoj za še večjo disfunkcionalnost posameznika in družbe.
POMEMBNE SPREMEMBE V RAZVOJU
Kot napredna sodobna družba si moramo zastaviti nekaj vprašanj. Ali bomo v skladu s paradigmo kapitalizma za povečanje dobička in produktivnosti izbrali: kopičenje stvari in kapitala kot svoj cilj ali pa bomo kot cilj postavili učinkovitejše delovne procese, ki bodo sprejeli pomoč, ki jo ponuja sodobna tehnologija, izbiro pravih voditeljev (tako imenovanih trendseterjev / ljubiteljev sprememb) kot pa menedžerjev (tako imenovanih sledilcev / sovražnikov sprememb) in ustvarjanje okolja za uspešnega, zadovoljnega in zdravega posameznika, ki zaposlenim pusti čas za razmislek in razvoj lastne ustvarjalnosti? Če se odločimo za drugo možnost, bi bil eden od stranskih učinkov bolje ohranjeno okolje za naše prednike. Manjši narodi kot je slovenski bo preživel le, če bomo sposobni disociacije, izraza, ki sem se ga naučila pri neo tangu (hvala, Blaž in Andreja!). Potrebno je narediti nekaj drugačnega, nekaj izvedenega na drugačen način, nekaj nepričakovanega. Čisto odkritje. Pri tem upoštevajte, da morata biti pri izvajanju tega položaja tako en kot drugi plesalec popolnoma neodvisna, osredotočena na svojo os in hkrati morata medsebojno sodelovati v tem trenutku prostora in časa. Začnemo lahko s spreminjanjem strupenih delovnih okolij v zdrava, človeku prijazna okolja. Zdravstvena blagajna namenja vedno več denarja za letni proračun za bolniške, zdravila in dolgotrajna zdravljenja. Zakaj ne bi začeli “zdravljenja” najvišjega vodstva in tako preprečili ustvarjanje strupenih delovnih okolij, nepotrebno praznjenje državnih zdravstvenih in pokojninskih skladov in na ta način prispevali k zdravju države? Zato, dragi delodajalci, ne iščem službe, ampak zdravo delovno okolje. Vso srečo in ne odlašajte z novoletnimi in novimi desetletnimi zaobljubami, spremembe so tukaj in zdaj. Vi ste lahko ta sprememba.
Ljubljana, 10.1.2021