Avtor: Dr. Boris Kržan
Intelektualna lastnina (IL) je unikaten rezultat človeškega ustvarjanja. Države so motivirane za zaščito pravic IL z ustrezno zakonodajo, saj zagotavlja pravično trgovino, ki spodbuja gospodarski in družbeni razvoj. IL se tradicionalno deli na tehnična (patent, polprevodniška vezja) in ne-tehnična področja (blagovna znamka, model, geografska označba, nova rastlinska sorta, avtorske pravice). Oblike IL so tudi poslovna skrivnost in “znanje in izkušnje”, ki so lahko tehnične ali ne-tehnične narave in so zaščitene z zakonskimi akti podjetja ali javne ustanove. Članek v nadaljevanju podaja osnovne informacije o patentih.
Patent ščiti nove rešitve tehničnih težav, ki prej niso bile zadovoljivo rešene. To pomeni, da lahko izumitelj zaščiti rešitev problema, na katerega je naletel pri uporabi obstoječe naprave ali postopka . Izum mora biti nov v svetovnem merilu in hkrati inventiven, kar pomeni, da za strokovnjaka na določenem področju ni samoumeven.
Patent je mogoče opredeliti kot zakonsko pravico, ki jo vlada ali organ upravljanja podeli lastniku patenta, ki vsem drugim prepoveduje izdelavo in uporabo zadevnega izuma v komercialne namene brez predhodnega soglasja lastnika. Pravice intelektualne lastnine nastanejo samo v državi, v kateri je bil patent podeljen. Ker prijava zahteva obsežno in dobro pripravljeno dokumentacijo, je postopek podelitve patenta dolgotrajen in običajno traja od tri do pet let. Administrativni stroški pregleda dokumentacije so zato nekajkrat višji v primerjavi z drugimi oblikami zaščite IL. Mnogi imetniki patentov pa spregledajo dejstvo, da najvišji stroški nastanejo šele po podelitvi patentnih pravic in so povezani z upravljanjem patentov. Patentne pristojbine se plačujejo vsako leto posebej, pri čemer je treba opozoriti, da se v mnogih državah postopoma povečujejo. Na primer, pristojbina Evropske patentne organizacije (EPO) za tretje leto znaša 490 EUR, za deseto leto pa 1 640 EUR. V prvih petih letih znašajo povprečni stroški prijave patenta, odvetniški stroški in stroški podaljšanja približno 10 000 EUR. Za naslednjih petnajst let je cena 21 480 EUR.
Kdaj patentirati?
- Patent, če je razvoj drag in kopiranje poceni.
- Patent, če pričakujete velik komercialni uspeh ali želite pritegniti vlagatelje.
- Patentna prijava je namenjena za ugotavljanje, ali je podoben izum že patentiran.
- S patentno prijavo se lahko izognete morebitnim tožbam multinacionalk.
- S patentom lahko blokirate konkurente – strateška poteza.
- Patenti kažejo na inovativno usmerjenost podjetja, kar prinaša podjetju ugled.
Pred začetkom postopka zaščite izuma s patentom je potrebno ugotoviti, katere pravice patentne zaščite boste dejansko pridobili. V praksi si mnogi izumitelji preprosto in zmotno predstavljajo, da s podelitvijo patenta pridobijo pravice za izkoriščanja izuma in neomejene komercializacije. Vendar patenti ne podeljujejo pravice do uporabe izuma. Patent je negativna pravica! Lastniku omogoča, da prepreči izkoriščanje pravice tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja za izkoriščanje.
Številni imetniki patentov ne preverijo, ali njihov patent krši pravice imetnikov nekaterih starejših še veljavnih patentov. Inovativnost v primeru varčnejše uporabe izdelka ne pomeni nujno, da osnovna oblika tega izdelka ali postopka ni patentirana. Uradni izpraševalci v postopku podelitve patentov tovrstnih povezav ne presojajo.
Morda ste patentirali električni grelnik vode, ki kot osnovno ploščo uporablja keramični grelni element. V primerjavi z grelniki vode s kovinskimi grelnimi elementi imajo veliko prednost, da se na njihovih stenah ne izloča apnenčasti kamen (usedline kalcija), hkrati pa tudi niso podvrženi koroziji. Tak grelnik vode je lahko nov in inovativen ter je zanj podeljen patent (patent B), vendar je samo ena različica izdelka grelnika vode, ki je bil predhodno patentiran za vse električne grelnike vode (patent A). Če želite izdelovati, uporabljati in tržiti svoj izum, potrebujete licenco lastnika patenta predhodno potrjenega, širšega patenta (patent A), on pa bi moral od vas pridobiti licenco za izdelavo kotličkov s keramičnimi grelnimi elementi. Primer ugodne rešitve za obe strani je sklenitev pogodbe o navzkrižni licenci.
V kolikor želite ugotoviti, ali boste lahko svoj bodoči izum uporabljati, morate izvesti poizvedbo po patentnih bazah podatkov. Najbolje je, da to storite že pred začetkom razvoja, da ne izgubljate časa in truda za nekaj, kar so storili že drugi. Glede na ogromno število obstoječih patentov je to zamudno delo, vendar druge možnosti ni. Če ste v dvomih, vprašajte patentnega zastopnika ali drugega patentnega strokovnjaka.
Za patentne odvetnike je običajno, da izumitelje odvračajo od tega, da sami opravijo predhodno poizvedovanje o stanju tehnike. Če ste strokovnjak na svojem področju znanosti in/ali inženirstva, lahko marsikaj postorite sami, saj so osnovna orodja za iskanje na spletu brezplačna. Kljub temu velja: čeprav lahko sami opravite predhodno poizvedbo, boste po vsej verjetnosti še vedno potrebovali patentnega zastopnika, ki vam bo pomagal razviti patentno strategijo in analizirati patentabilnost. Za oblikovanje zahtevkov pa je patentni zastopnik nujno potreben.
S pravnega vidika so zahtevki najpomembnejši del patentnega dokumenta! Z njimi je opredeljen obseg patentne zaščite. Če izdelek ali postopek tretje osebe sovpade v obseg zahtevkov, potem je to kršitev in lastnik patenta lahko ustavi dejavnost podjetja s tožbo na sodišču. Če se ugotovi kršitev, se lahko odredijo odškodnine ali uporabijo druga pravna sredstva.
Prijavitelji in imetniki patentov so zainteresirani za čim obsežnejše izkoriščanje njihovih izumov. Patentne pravice pa vam lahko izginejo, če prezgodaj (preden vložimo patentno prijavo) razkrijemo podrobnosti izuma. Zlato pravilo, najprej se pogovorite s svojim patentnim zastopnikom, nato šele s potencialnimi vlagatelji ali kupci.