O MENI

Zdravo,

Ime mi je Mateja.

Sem osebna trenerka in poklicna poslovna svetovalka.

Vse bolj se zavedamo, da je zdravje skupaj z zaposlitvijo na vrhu lestvice kriterijev kakovosti človekovega življenja. Zato sem se odločila stopiti na pot podjetništva, ki bi bilo usmerjeno v individualizirane potrebe podameznika. Vedno, ko sem potrebovala nasvet, sem iskala nasvet oseb, ki so na lastni koži izkusile težave, s katerimi sem se sama srečala, še posebej, kadar je šlo za zdravje. Moj edini namen je prenesti na udeležence naših programov najnovejša odkritja na področju znanosti in dobre prakse ter jim pokazati, kako z uporabo mehkih veščin pridobiti samozavest pri obvladovanju kronične bolečine. Naši programi bazirajo na holističnem pristopu in so komplementarni obstoječim uradnim programom. Namenjeni so za pomoč osebam s kronično bolečino glede na individualne potrebe posameznika.

Zavedamo se, da zdravje vpliva na medosebne odnose kot tudi na socialni in ekonomski položaj posameznika in zato bomo znotraj naših programov krepili sposobnosti posameznika, da ustrezno spremeni svoj življenjski slog.

Morda bi radi slišali mojo zgodbo? 

V življenju sem se večkrat srečala z bolečino in dobro poznam različne obraze bolečine, poznam tudi njen uničujoč vpliv na kvaliteto življenja. Med potekom rojevanja otrok sem se srečala z izjemno bolečino, toda to je bila najčudovitejša bolečina, za katero bom vedno trdila, da sem se počutila kot v Sedmih Nebesih… potem je tu bolečina, ko ti pade zidak na nogo, pa tista, ko sredi maratona umiraš na obroke… a ti sprošča endorfine in te spet popelje nad oblake.

Bolečina, ki sem jo občutila jeseni 2009 ni bila podobna nobeni od zgoraj naštetih – bila je zahtevna, kruta, neprijetna, izzivalna bolečina … ki ni hotela izginiti. Nisem mogla spati, ko pa je prišel čas, da se zbudim, oblečem in odpeljem otroke v vrtec, nisem mogla vstati iz postelje, ker so me tako močno boleli vsi sklepi in mišice, da se nisem bila soposobna premakniti. Bila sem samo svoja senca –  zgolj odsev optimistične osebe, super ženske, super mame, super žene, super uslužbenke. Otroka sta me prišla zjutraj zbudit v posteljo, skakala sta po mojem razbolelem telesu in njuna telovadba mi je dala motivacijo in pogum, da sem se nekako postavila na noge. Morala sem oditi v službo in poskrbeti za otroka. Včasih sem ju peljala v vrtec, in ko sem uspela priti do službe, sem bila tako izčrpana, da sem želela nekaj časa ležati na tleh pisarne, saj se nisem mogla zbrati in takoj pričeti z delom. Ko sem to omenila svojemu osebnemu zdravniku, se mu to ni zdelo nič nenavadnega. Nato sem za leto dni odšla na bolniško, ker sem preprosto doživela popolno izgorelost (burn-out). V tem letu sem obiskala številne zdravnike, med drugim opravila serijo preiskav, kot so pregledi in preiskave krvi, vendar nobeno zdravniško poročilo ni dalo jasnega odgovora na to, kaj se mi dogaja. Bolečina je vztrajala. Po nekaj mesecih sem bila globoko v stanju kronične bolečine in nihče ni prepoznal moje resničnosti ali mi pokazal pot iz nje. Kronična bolečina v tistem času še ni bila priznana kot bolezen. Posledic stanja, s katerim sem se morala soočiti je bilo veliko, med drugim tudi socialna in ekonomska cena, ki sem jo morala plačati. Potem so bile tu še druge kot na primer, da sem zmanjšala število srečanj s prijatelji, mesečni dohodek se mi je zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti občutno zmanjšal. Večino denarja sem porabila za specialistične preiskave in preglede v zasebnih ambulantah, da bi si zagotovila čimprejšnjo obravnavo. Skoraj polovico obiskov sem moral plačati iz lastnega žepa. Odšla sem na preiskave in obravnavo v tujino, kjer so mi končno dali diagnozo. Vendar je bil to šele začetek mojega potovanja skozi labirint kronične bolečine, saj za to diagnozo ne obstaja zdravilo, razen zdravil, ki lajšajo simptome. Kronična bolečina mi je poleg vsega naštetega vzela tudi nasmeh, huronski smeh po katerem se bila znana med prijatelji in vsakršen smisel za humor. Mislila sem, da je to konec in bila sem res žalostna zaradi mladoletnih otrok, ki sta me potrebovala, saj je bil mož osredotočen predvsem na delo. Težka lekcija, ki jo je vesolje poslalo meni, vsem nam. Danes lahko rečem, da sem popolnoma druga oseba,  srečanje s kronično bolečino me je popolnoma spremenilo. Kako je potekal proces transformacije je pa že nova zgodba.

Če se se trenutno spopadate s kronično bolečino, ki mimogrede lahko vpliva tudi na vaše poslovno in še posebej na zasebno življenje in v moji zgodbi vidite nekoga, ki vam lahko pomaga z nasvetom, kako okrepiti svoje telo, um in srce in začeti živeti vaše novo življenje … z veseljem delim svoje življenjske izkušnje. Zaključila bom s Hipokratovo mislijo, ki me je pogosto motivirala: ‘Če ste slabe volje, pojdite na sprehod, če ste še vedno slabe volje, pojdite na še en sprehod!’

Upam, da se kmalu vidimo v enem od naših programov. Z vami delim svojo ljubezen in luč druge priložnosti, ki mi je bila dana … Hvala.

Mateja Kržan,

26. oktober 2020

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja